Tale blog je za vse Metuljčice, vse, ki se tako ali drugače spopadamo s ščitnico...in ker smo tukaj na NZ že 31. januarja, ki je kot veste, mesec osveščanja o boleznih ščitnice, še zadnji "poklon" temu. Kratek zapis pogovora, ki sem ga imela s super prijazno kiwi gospo Tracey, ki vodi skupino za samopomoč pri obolenjih ščitnice v krasnem mestecu Christchurch. ;) Jap, življenje zna bit prav posrečeno s svojimi potmi, po katerih se na koncu vse nekako izide. Pogovor je bil kratek, ker sem ji "ukradla" čas/odmor za kosilo, ampak kljub temu zelo zanimiv in uspelo se nama je pogovoriti o bolj ali manj vsem "tapomembnem".;)
Njihove skupine, za razliko od slovenskih Metuljčic, niso organizirane v sklopu društva, pač pa se je vse začelo nekje med letoma 2008 in 2009, ko je na NZ izbruhnila afera v zvezi z Eltroxinom, katerega sestavo so leta 2007 spremenili in zaradi česar so (pre)mnogi doživeli (pre)mnoga poslabšanja. Začelo se je kot forumovska debata na kiwi verziji e-bayja (trademe.co.nz), nadaljevalo z e-mail skupino Yahoo, zaživelo pa preko FB. Tudi tukaj težko uskladijo čas, kraj in včasih voljo, da bi srečanja potekala redno, ampak še enkrat več družbena spletna omrežja rešujejo zadeve. Sicer pa najaktivnejša skupina živi v Hamiltonu.
Časa, da bi podrobneje klepetali o njihovem zdravstvenem sistemu, nisva imeli, je pa nekako takole, da jim kot državljanom pripada pravica do testiranj hormonov ščitnice, četudi si sami ne plačujejo (dodatnega) zavarovanja. Naj bo tukaj ali tam- najti dobrega zdravnika, ki bi razumel ali vsaj poskušal razumeti delovanje ščitnice in njenih vplivov, je skorajda misija nemogoče. Sama ima sicer srečo, da jo njen zdravnik vedno stestira na vse potrebno (TSH, T4, T3, protitelesa,...), je pa res, da ga mora na to spomniti sama. Edina izjema, ki jo je izpostavila, je bilo testiranje na "zaloge" vitamina D, ki ga je potrebno doplačati, stane pa okoli $25 (okoli 15€).
Po njenih besedah, naj bi tukajšnji študentje medicine bili deležni zgolj poldnevnega predavanja na temo ščitnice, za kar sva se obe strinjali, da je odločno premalo in da bi se moralo več narediti v smislu usposobljenosti splošnih zdravnikov, razumevanja specialistov (tudi tukaj se endokrinologi "najraje" ukvarjajo z diabetisom), poznavanju AI bolezni in povezanosti, osveščanju in vsesplošnem razumevanju ščitničnih bolezni.
Eltroxin in nasploh vsi sintentični nadomesti hormoni tukaj ne uživajo največjega zaupanja, tako da večina posega po t.i. whole thyroid oz. naravni ščitnici, ki pa jo je potrebno uživati v kombinaciji s sintentičnimi hormoni.
Strinjali sva se, da je ta bolezen, kljub vsem skupnim točkam, v katerih se najdemo, kot DNK- lastna vsakemu posamezniku in vsak mora najt tisti svoj stil, ki mu ustreza, obstajajo pa stične točke, kot so zdrava in uravnotežena prehrana, ki igra ne zgolj pomembno, pač pa skorajda že ključno vlogo v obvladovanju stanja, življenjskemu stilu (ki bi idealno bil miren, ne preveč stresen), uživanju prehranskih dopolnil, ki so potrebna ter seveda to, da svojemu telesu prisluhneš in spremljaš vse, še tako majhne spremembe. Tudi tukaj se jih veliko odloči za brezglutensko prehrano, veliko se jih očitno ogreva tudi za paleo,...kot že rečeno, vsak mora tukaj najti svoj "stil" in zdaj lahko izkoristim priliko in se še 1x več zahvalim uravnoteženi, zdravi, veganski prehrani! :)
Sama sem ji res hvaležna, da sva se lahko srečali. Lepo je bilo spoznat nekoga, ki te na koncu nagradi z velikim objemom in s komer lahko pokramljaš, pa vse razume, ker je prehodil že kar nekaj kilometrov v čevljih, ki jih dizajnira ščitnica.;) Slikici pa sta samo za malo "luštov" oz. da se "považim" še s scenografijo pogovora. :)
Njihove skupine, za razliko od slovenskih Metuljčic, niso organizirane v sklopu društva, pač pa se je vse začelo nekje med letoma 2008 in 2009, ko je na NZ izbruhnila afera v zvezi z Eltroxinom, katerega sestavo so leta 2007 spremenili in zaradi česar so (pre)mnogi doživeli (pre)mnoga poslabšanja. Začelo se je kot forumovska debata na kiwi verziji e-bayja (trademe.co.nz), nadaljevalo z e-mail skupino Yahoo, zaživelo pa preko FB. Tudi tukaj težko uskladijo čas, kraj in včasih voljo, da bi srečanja potekala redno, ampak še enkrat več družbena spletna omrežja rešujejo zadeve. Sicer pa najaktivnejša skupina živi v Hamiltonu.
Časa, da bi podrobneje klepetali o njihovem zdravstvenem sistemu, nisva imeli, je pa nekako takole, da jim kot državljanom pripada pravica do testiranj hormonov ščitnice, četudi si sami ne plačujejo (dodatnega) zavarovanja. Naj bo tukaj ali tam- najti dobrega zdravnika, ki bi razumel ali vsaj poskušal razumeti delovanje ščitnice in njenih vplivov, je skorajda misija nemogoče. Sama ima sicer srečo, da jo njen zdravnik vedno stestira na vse potrebno (TSH, T4, T3, protitelesa,...), je pa res, da ga mora na to spomniti sama. Edina izjema, ki jo je izpostavila, je bilo testiranje na "zaloge" vitamina D, ki ga je potrebno doplačati, stane pa okoli $25 (okoli 15€).
Po njenih besedah, naj bi tukajšnji študentje medicine bili deležni zgolj poldnevnega predavanja na temo ščitnice, za kar sva se obe strinjali, da je odločno premalo in da bi se moralo več narediti v smislu usposobljenosti splošnih zdravnikov, razumevanja specialistov (tudi tukaj se endokrinologi "najraje" ukvarjajo z diabetisom), poznavanju AI bolezni in povezanosti, osveščanju in vsesplošnem razumevanju ščitničnih bolezni.
Eltroxin in nasploh vsi sintentični nadomesti hormoni tukaj ne uživajo največjega zaupanja, tako da večina posega po t.i. whole thyroid oz. naravni ščitnici, ki pa jo je potrebno uživati v kombinaciji s sintentičnimi hormoni.
Strinjali sva se, da je ta bolezen, kljub vsem skupnim točkam, v katerih se najdemo, kot DNK- lastna vsakemu posamezniku in vsak mora najt tisti svoj stil, ki mu ustreza, obstajajo pa stične točke, kot so zdrava in uravnotežena prehrana, ki igra ne zgolj pomembno, pač pa skorajda že ključno vlogo v obvladovanju stanja, življenjskemu stilu (ki bi idealno bil miren, ne preveč stresen), uživanju prehranskih dopolnil, ki so potrebna ter seveda to, da svojemu telesu prisluhneš in spremljaš vse, še tako majhne spremembe. Tudi tukaj se jih veliko odloči za brezglutensko prehrano, veliko se jih očitno ogreva tudi za paleo,...kot že rečeno, vsak mora tukaj najti svoj "stil" in zdaj lahko izkoristim priliko in se še 1x več zahvalim uravnoteženi, zdravi, veganski prehrani! :)
Sama sem ji res hvaležna, da sva se lahko srečali. Lepo je bilo spoznat nekoga, ki te na koncu nagradi z velikim objemom in s komer lahko pokramljaš, pa vse razume, ker je prehodil že kar nekaj kilometrov v čevljih, ki jih dizajnira ščitnica.;) Slikici pa sta samo za malo "luštov" oz. da se "považim" še s scenografijo pogovora. :)
Ni komentarjev:
Objavite komentar